Tveganje za pomanjkanje folne kisline med nosečnostjo

Folna kislina je zelo pomembna med nosečnostjo, je enotna stroka, a ne zgolj med nosečnostjo – treba jo je uživati že prej. Le tako lahko prepreči okvare nevralne cevi, pomaga pri razvoju osrednjega živčevja pri plodu, delitvi celic in nastajanju krvi ter prispeva k sintezi aminokislin. Najbolje je, da jo ženske, ki nosečnost načrtujejo, začnejo jemati takoj po prenehanju jemanja kontracepcijskih tabletk, oziroma takoj, ko začno načrtovati nosečnost.

Folna kislina je vitamin skupine B, natančneje vodotopna oblika vitamina B9. Človeško telo je ni zmožno proizvajati samo, zato jo moramo zaužiti s hrano. Njeno ime izhaja iz latinske besede folium, kar pomeni list. Naključje? Niti ne, saj je ravno listnata zelenjava zelo dober vir folne kisline v prehrani. Folno kislino najdemo torej v zeleni zelenjavi (brokoli, zelena paprika, solata, špinača, brstični ohrovt), veliko je vsebujejo grah, leča, čičerika, črn fižol in druge stročnice, oreščki in določeno sadje, na primer banane in agrumi. A ker je folat, ki se nahaja v tovrstni hrani, občutljiv na povišane temperature, svetlobo in oksidacijo ter je topen v vodi, ni priporočljivo, da ta živila dalj časa kuhate.

Folna kislina ima ključno vlogo pri razvoju osrednjega živčevja pri plodu

Folati imajo ključno vlogo pri sintezi DNA in aminokislin, vključeni so v delitev celic, nastajanje krvi in normalno delovanje imunskega sistema. Folna kislina skrbi za tvorbo, presnovo in pravilno delovanje krvnih telesc in preprečuje nepravilnosti pri zapiranju nevralne cevi. Zato je pomembna predvsem na začetku nosečnosti, ko se zapira nevralna cev in se začenjata oblikovati zarodkova hrbtenica in živčevje.

Nevralna cev

Nevralna cev je ploska in drobna trakasta struktura, ki se pri zarodku začne razvijati v prvih tednih življenja. Iz te primitivne strukture se razvijejo možgani in hrbtenjača ter živčni sistem. Ta struktura torej tvori osnovo vitalnih organov in nenormalnost v njenem razvoju povzroči skupino okvar, ki jih imenujemo okvare nevralne cevi. Proces tvorbe in zapiranja nevralne cevi in vertebralnega loka se dogaja v prvih štirih tednih po oploditvi jajčeca.

Ginekologi uživanje folne kisline priporočajo pred načrtovano nosečnostjo. Uživanje folne kisline med nosečnostjo namreč dokazano zmanjša možnosti za nepravilen razvoj ploda in okvare nevralne cevi tudi do 70 %.

Ko ženska izve, da je noseča, začenja teči že 5. teden nosečnosti. Ginekologi namreč kot začetek nosečnosti smatrajo prvi dan zadnje menstruacije. Če zatem par zanosi, ženski izostane perilo prihodnji mesec in ob opravljenjem testu (če ga opravi takoj) je dejansko že v 4. tednu nosečnosti. Folna kislina pa je ključnega pomena ravno v teh tednih, k razvoju živčevja in oblikovanju ploda namreč pripomore v prvih 8.–12. tednih nosečnosti. Zato je pomembno, da ko načrtujemo nosečnost, folno kislino jemljemo že prej.

Nivoji folne kisline pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, so zaskrbljujoče nizki

Nekatere študije so pokazale motnje presnove vitamina B9 (folne kisline) pri ženskah, ki jemljejo oralno kontracepcijo. Po dolgem jemanju kontracepcijskih tablet se lahko ženski v telesu zniža nivo folne kisline. Ker pa je ta nujna za zdrav razvoj zarodka, je priporočljivo, da par, ki se odloči za zanositev, po koncu jemanja kontracepcije tri mesece uporablja drugačno zaščito, ženska pa v tem času v prehrano dodaja folno kislino.

Folna kislina je sicer koristna tudi kasneje v nosečnosti in med dojenjem, saj krepi imunski sistem in preprečuje slabokrvnost. Pred načrtovano nosečnostjo, med nosečnostjo in med dojenjem ginekologi zato priporočajo 400 mikrogramov folne kisline dnevno v obliki prehranskih dopolnil.

Pri parih, kjer obstaja večje tveganje, so odmerki večji

Pari, ki imajo večje tveganje za okvare nevralne cevi, morajo biti mnogo bolj pozorni, da ženska že pred načrtovano nosečnostjo ter tekom nosečnosti redno zadosti potrebam po folni kislini. Navadno v teh primerih zdravnik svetuje tudi večji odmerek.

Večje tveganje predstavlja:

  • Sladkorna bolezen
  • Epilepsija
  • Okvare nevralne cevi pri paru, ki načrtuje nosečnost
  • Okvare nevralne cevi pri plodu v preteklih nosečnostih
  • Družinska anamneza okvar nevralne cevi
  • Uživanje večjih količin alkohola

Pogostost okvar nevralne cevi in posledice za otroka

Če se zgodi, da se nevralna cev ne zapre pravilno in popolnoma, se zgodijo defekti nevralne cevi.

Defekti nevralne cevi so eni izmed najpogostejših defektov otrok ob rojstvu in prizadenejo 300.000 novorojenčkov na svetu letno. Najpogostejša med njimi je spina bifida. Glede na okvare posameznih delov nevralne cevi spino bifido delimo na:

  • Spina bifida occulta: ena najpogostejših kongenitalnih nepravilnosti, ki je prisotna kar pri četrtini otrok v adolescentni dobi. Izrazi se kot deformacija enega ali več vretenc, a ne vključuje živcev in hrbtenjače, zato običajno ne povzroča okvar in pogosto ostane neopažena. Na območju spine bifide occulte je lahko prisoten poraščen predel kože, jamica, izboklina ali kožno znamenje.
  • Meningokela: skozi nezaraščena vretenca gleda izboklina, ki vsebuje tekočino, ne pa hrbtenjače. Povzroči lahko manjše poškodbe živcev ali druge okvare.
  • Mielomeningokela: Najtežja oblika spine bifide, kjer skozi nezaraščen lok vretenca prodira izboklina, ki poleg tekočine vsebuje tudi živce in hrbtenjačo, ki pa so okvarjeni. Mielomeningokela povzroča zmerne do hude okvare.